Kabli niso vsi enaki, z razlogom se nekateri imenujejo interkonekcijski kabli in drugi zvočniški kabli. Ugotovljeno je bilo, da je pri zvočniških kablih prevodnost materiala dosti večjega pomena kot pri interkonekcijskih. Pri interkonekcijskih kablih so dosti večjega pomena oksidacija, nečistosti v materialu, zrnatost materiala in geometrična struktura. Na zvok pa seveda vpliva še dielektričnost materiala, s katerim je vodnik obdan.
Interkonekcijski kabli (baker, srebro, zlato)
Datum objave:
Članki:
Za večino kablov na svetu se uporablja baker. Tako je že od iznajdbe telegrafa v začetku 19. stoletja. Čistost teh bakrenih vodnikov ponavadi ni visoka, saj je prečiščevanje bakra časovno in denarno zahtevna naloga. Srebrov oksid je pravtako izjemno prevoden, vendar je strašansko občutljiv. Že sam dotik človeških prstov lahko povzroči, da se nečistosti kot je npr žveplo, vežejo na strebro. Tako ustvarijo t.i. infekcijo srebra, kjer srebro izgubi prevodnost, uniformnost in plastičnost (mehanska karakteristika). Pri debelih vodnikih iz srebra ni večji problemov, pri zelo tankih in pri uporabi foliastih vodnikov pa so tovrstne težave pogoste. Pri tankih vodnikih pa imamo poleg tega še težave z njihovo krhkostjo in čistostjo. Izjemno težko je iz srebra izdelati zelo tanek vodnik z visoko čistostjo, saj se kljub uporabi strogih higienskih zahtevah, med proizvodnjo zelo onesnaži. Če v tovarni začnejo produkcijo z ingotom, katerega čistost je 7N (99,99999%), lahko v najboljšem primeru računajo, da bodo na koncu dobili 99,9% čistosti. To je v najboljšem primeru. Podobno je pri izdelavi tankega vodnika iz bakra, vendar se bakrena žica stara še hitreje kot srebrna. S časom postane bakrena žica vse bolj krhka, dokler ne pride do inicialne razpoke, ki se veča in veča dokler se vodnik ne zlomi.
Malcolm Omar Hawksford je v članku "The Essex Echo" matematično razložil potovanje signala skozi interkonekcijske vodnike in pokazal, da velja sledeče pravilo:
bolj kot so vodniki tanki, lažje dosežemo večji fokus, širšo ekstenzijo, boljšo čistost in črvstost basa
. Zakaj? Ker lahko z uporabo zelo tankih vodnikov, premaknemo t.i. skin efekt izven slušnega področja in s tem zmanjšamo zabrisanost avdio signala.
Vodnik torej mora biti zelo tanek in iz zelo čistega materiala, kar je skoraj nemogoče doseči z uporabo srebra ali bakra. Rešitev je zlato. Zlato smo s tehničnimi postopki sposobni spraviti v obliko zelo tankega valja, katerega premer je podoben tistemu pri človeškem lasu, hkrati pa obdržimo čistost, ki je ob koncu postopka vsaj za eno decimalno dekado višja, kot pri srebru. Naslednja značilnica zlata je skoraj nezrnata struktura, zato je strokovno izdelan vodnik iz zlata dosti bolj enakomeren, kot bakren ali srebrn vodnik, pa ne pozabimo da se le ta ne postara.
Kaj pa dielektrik? Najboljši dielektrik je vakum. Teflon je najboljši dielektrik med trdnimi materiali, zaradi karakteristike hitrega polnjenja in praznenja, kar zagotovi manjšo energetsko zalogo. Penasti teflon pa je bolši od trdnega, saj vsebuje zračne mehurčke. Več, kot je teh meuirčkov, bolj se približamo idealnemu dielekrtiku. Toda, kako zaščititi baker ali srebro pred oksidacijo, če uporabljamo penasti teflon? Tu se sama po sebi ponuja rešitev z uporabo materiala, ki ne oksidira tako grozovito hitro - to je ZLATO.
Stealth kabel PGS-08 predstavlja izboljšavo originalnega PGS. Signalni vodnik je iz čistiga zlata. PGS-08 se ponaša z avtoriteto in z izvrstno dinamiko, a mu še vedno uspe ohranjati svojevrstno nežnost. To nežnost prispeva čisto zlato. V primerjavi s prvotno verzijo PGSja, zveni bolj naravno, ponuja večjo koherentnost in ima izvrsten frekvenčni razpon. Vse to so dosegli z optimizacijo premera vodnikov, ki so izjemno tanki, kot na primer človeški las.
